Žal
Nekega,
ne ravno lepega dne,
primernega najbrž prav za to in za nič kaj drugega,
si presenečeno ugotovila,
da moški ni bog,
ki ga je potrebno zveličavno častiti
in v bogaboječni tišini čakati njegovega prihoda,
z venomer pregrevano juho, golažem ali kurjo obaro,
ki jo potlej vehementno odvrže v graben s posodo vred
ter gre,
medtem ko ti svojo božjo besedo polaga v ušesa, jest drugam
in te pusti doma srečno
nepretepeno;
kot te je o moških poučevala babica.
Hkrati,
pa si pogruntala,
da moški tudi ni hudič,
ki se ga je treba izogibati in bati
ter se globoko skrivati pred njim,
da ne pride pote z rompom in pompom
in te ne očara s svetlečimi, milozvočnimi
prdci iz svoje kosmate vražje riti,
da te ne omami z zvijajočim se kačjim jezikom in žarečimi očmi,
da te skratka ne zmami v svojo mrežo
v kateri te pusti še potlej,
ko že netopirjevsko brezskrbno frči k drugi,
tebi podobni angelski žrtvi;
kot te je o moških poučevala mati.
Tistega,
ne ravno lepega dne,
si prišla k meni.
Četudi si si želela,
da te kaznujem kot bog
in zmamim kot hudič,
tega
nisem storil;
le vzel sem te …
… in zdaj mi je,
bogami,
hudičevo žal …
ne ravno lepega dne,
primernega najbrž prav za to in za nič kaj drugega,
si presenečeno ugotovila,
da moški ni bog,
ki ga je potrebno zveličavno častiti
in v bogaboječni tišini čakati njegovega prihoda,
z venomer pregrevano juho, golažem ali kurjo obaro,
ki jo potlej vehementno odvrže v graben s posodo vred
ter gre,
medtem ko ti svojo božjo besedo polaga v ušesa, jest drugam
in te pusti doma srečno
nepretepeno;
kot te je o moških poučevala babica.
Hkrati,
pa si pogruntala,
da moški tudi ni hudič,
ki se ga je treba izogibati in bati
ter se globoko skrivati pred njim,
da ne pride pote z rompom in pompom
in te ne očara s svetlečimi, milozvočnimi
prdci iz svoje kosmate vražje riti,
da te ne omami z zvijajočim se kačjim jezikom in žarečimi očmi,
da te skratka ne zmami v svojo mrežo
v kateri te pusti še potlej,
ko že netopirjevsko brezskrbno frči k drugi,
tebi podobni angelski žrtvi;
kot te je o moških poučevala mati.
Tistega,
ne ravno lepega dne,
si prišla k meni.
Četudi si si želela,
da te kaznujem kot bog
in zmamim kot hudič,
tega
nisem storil;
le vzel sem te …
… in zdaj mi je,
bogami,
hudičevo žal …
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 03. 11. 2009 ob 18:05
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239
- Število ocen: 7
