
Goré in doline
nam sonce obseva,
v miru spokojnem
vasica sameva.
Njivice redke
se v tratah zgubijo,
ptice v vejevju
veselo žgolijo ...
Zadnji vaščani
še skrbijo za vas,
kakšne spremembe
prinesel je čas!
Mnogi odšli so,
da bi lažje živeli,
po nečem novem
takrat hrepeneli.
Zdaj vse je prazno,
so redki ostali,
kot, da črni oblaki
nad vasjo so obstali.
Negotovost, kaj jutri
bo z ljubo vasico,
peščica občuti
kot veliko krivico!
Rime zvenijo lahkotno, a nosijo veliko bolečine.
Hvala Nada. Res je. Na podeželju to občutimo veliko bolj, kakor po mestih. Ni nam vseeno za naše vasi, za našo krajino, za domačine ... Za vse te probleme pa je žal vedno manj posluha pri tistih, ki imajo škarje in platno.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!