
po sipinah
okoli Mont Saint Michela
lebdeče drsijo stare sanje
o temno modrih globinah
pa o sidrih srebrnih
in zlatih perutih
ki se dotikajo neba
vsa nežnost se spušča vanje
kot školjčišča
bibavica pa zveličavno odlaga ranljivost
kot žametast mulj
ki riše čudežnost pokrajine
tam notri in jo razteza
v Tvojo neskončnost
Slišim galebe nad to pesmijo ... in čudež v njej.
Čestitke! Polona
Širjave morja in globina duha.
lepo zajeto v pesmi
čestitke
RA.j.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!