
Samo ta svet
Naju loči do nebes
Nekaj sobnih rož
In cvetlic v parku
Da si spočijejo oči
Potem je še nekaj
Neprehojenega betona
In ozkih stezic
Ki obljubljajo zvončke
Med poraslo travo
Verjetno bova spoznala
Še nekaj novih ljudi
Da bova imela
Koga pozdravljati
Preden stopiva
Pred Božje obličje
Tam zgoraj obljubljajo
Da kdorkoli pride v raj
Sme ugriznati v jabolko
In ga pojesti
Edino nihče mi ne
Zna povedati
Ali so živali
Lahko z lastnikom
V raju
Nekaj časa še počakam
Potem odidem
V tisto peč
V kateri zažigajo ljudi
In pepel
Položijo v luknjo
In napišejo na spomenik
Da je ta prostor že zaseden
In napišejo na spomenik
Da je ta prostor že zaseden
Svit lepo pozdravljen
Na žalost je to res. Še jaz
Sem presenečena ko berem
Komentar.
Želim ti lepi dan
Irena
simpatična izpoved o smrti.
odkar uporabljaš šumnike in sičnike z veseljem berem tvoje pesmi
gozd vabi na sprehod, v njem je že vsa spokojnost.....sploh ni treba umreti ...
RA.j.
Posrečena, slikovita sekvenca verzov za življenske poti z vpogledom na ono stran. Vsakdanjost prikaže v novi luči. Nek tum-cap raztegne melodija.
lp.
Rajko Jerama lepo
pozdravljen. Zdaj veš imam
Že nekaj časa drugi mobitel.
Pritiskam enako kot prej
Pri onem ko ni šlo. Res je
V gozdu je mir in daje
Spokojnost. Tudi meni je všeč
Hvala za lepi komentar in
Lepi dan ti želim.
Irena
Marsko Marjan Škoda
Lepo pozdravljen. Ko sem
Začela pisat nisem misla
Na smrt. Seveda pa brez nje
Ne moreš v nebesa. Nekateri
Pa jo imajo kar živi...
Lep dan ti želim
Irena
Pozdravček, Irena, tudi mene se je pesem dotaknila, le nekaj drobnarij bi spremenila:
Samo ta svet
Naju loči do nebes
Nekaj sobnih rož
In cvetlic v parku
Da si spočijejo oči
Potem je še nekaj
Neprehojenega betona
In ozkih stezic
Ki obljubljajo zvončke
Med poraslo travo
Verjetno bova spoznala
Še nekaj novih ljudi
Da bova imela
Nekoga za koga pozdravljati
Preden stopiva
Pred Božje obličje
Tam zgoraj obljubljajo
Da kdorkoli pride v raj
Sme ugriznati v jaboljko
In jo ga pojesti
Edino nihče mi ne
Zna povedati
Ali so živali
Lahko z lastnikom
V raju
Nekaj časa še počakam
Potem odidem
V tisto peč
Koder v kateri zažigajo ljudi
In pepel
Položijo v luknjo
In napišejo na spomenik
Da je ta prostor že zaseden
Lp, Ana
Spoštovana Ana
Ob tvojih nasvetih se sproti
Učim ampak včasih se tako
Zapišem da ne napišem bolj
Strokovno ker me zanese
Nehote. Zato sem ti zelo
Hvaležna za tvoje popravke.
Grem pisati na papir da
Potem lahko prepišem.
Želim ti lepo popoldne
In s hvaležnostjo
Irena
Čestitke k pesmi, ki se nas dotakne s svojo resničnostjo,
lp, Ana
Spoštovana Ana
Me veseli in sem vesela
Podčrtanke in res hvala ti
Ker me sproti učiš pisanja.
Želim ti lepi lepi dan.
Irena
Slastnih jabol(j)k na tem svetu sploh ne moreš več kupiti. Čakam na tistega v onostranstvu.
LP, mcv
Modri cvet lepo dobro jutro
Ja, vse je špricano in umetno.
Počasi če boš hotel jesti brez
Vseh možnih dodatkov potem
Je to draga bio hrana.
Hvala za lep komentar in
Vse dobro.
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!