
narava ne joka,
ko se jelenu čreva razlijejo po tleh,
ker je bila puma lačna.
ne ustavi se, ko zajec kriči
pod kremplji sokola.
ne prižiga sveč
in ne postavlja nagrobnikov.
samo gre naprej.
ti, jaz, mi jamramo.
damo pomen.
damo ptici ime,
pišemo pesmi o njenih peresih,
postanemo solzni, ko umre.
a naravi je vseeno.
nikoli ji ni bilo. nikoli ji ne bo.
sonce ti žge kožo.
če si predolgo zunaj, te speče.
mehurji, lupljenje, trohnjenje.
ocean te potegne pod vodo
brez drame, brez opozorila.
samo val
in potem tišina.
misliš, da si poseben,
ker hodiš po dveh nogah,
tipkaš po telefonu,
jokaš, ko tvoj pes umre.
narava ti je dala tega psa
in ga bo vzela nazaj.
tudi črvi morajo jesti.
v tem ni krutosti.
krutost zahteva namen.
načrt.
narava ne načrtuje.
ne spletkari.
si tukaj.
potem te ni več.
nekaj poje tvoje telo
ali pa ga poje čas.
isti konec.
misliš, da rože cvetijo zate?
cvetijo, da se razmnožijo.
cvetijo, da umrejo.
čebelam je vseeno za tvoj piknik.
programirane so za sladkor,
ga poberejo, odložijo, ponovijo.
če jo udariš, te piči.
ne ker bi bila zlobna.
tako se pač konča.
in tudi ona umre.
poglej drevesa.
stara več sto let,
padajoče veje
kot starci, ki izgubljajo prijatelje.
brez žalosti.
samo prostor za nekaj novega.
morda vzpenjavko, mah,
morda nič.
lisica poje voluharja.
njeni zobje trgajo kožo,
brez oklevanja, brez krivde.
voluhar zacvili,
začuti bolečino,
potem pa ga ni več.
sekundo kasneje
si lisica liže gobec
in išče naslednjega.
tako deluje.
vedno je tako delovalo.
ljudje se trudimo, da bi bili nekaj več.
izumimo zakone.
gradimo bolnišnice.
ustvarimo bogove,
ki pravijo, da smo pomembni.
da obstaja načrt.
ampak pojdi v gozd
brez hrane,
brez puške,
brez oblek,
in poglej, kako dolgo te bodo prepričanja grela sredi noči.
smrt ni nesreča.
ni napaka.
je celoten jeben namen.
nič ne traja,
ker nič ne bi smelo.
če bi,
ne bi bilo prostora.
ne zraka.
ne tišine.
samo kup ust,
ki prosijo za še en dih.
narava te ne sovraži.
ne ljubi te.
sploh ne ve, da si tukaj.
si blisk.
trenutek.
kos mesa,
ki tava naokoli
in se pretvarja, da šteje.
in nekega dne
boš padel.
in zemlja ne bo trznila.
ne bo vprašala za tvoje ime.
ne bo pisala govora v slovo.
samo vzela te bo
kot vse ostale.
in nekaj bo zraslo
ali pa ne.
naravi je vseeno.
smrti tudi.
in morda
je tako prav.
in človek ne bi bil človek, če ne bi tega napisal
in narava ne bi bila narava, če ne bi bilo res vse tako!
in prav je tako!
Lp, Drago
Drevo vdihuje moje izdihe.
Drevo izdihuje moje vdihe.
Čigava narava?
Bistva se ne dotakneš !
Kakor mačka, ki kroži okrog vroče kaše.
Čigava narava? Kjut, da misliš da narava komu pripada. V tem kontekstu pesmi - je narava samo ena. In mislm, da tle ne rabmo razglablat.
ne štekaš?
še za psa rečemo: " V njegovi naravi je, da grize."
da je mati po naravi ljubeča, požrtvovalna
maratonec je po naravi vzdržljiv
in če toliko nakladaš o naravi, hkrati pa ti je odveč
razglabljat o Vzroku narave, to samo kaže
da { zapravljaš (kar je seveda dar svobodne volje) dragoceni čas človeške eksistence }
in da se bo življenje izteklo, cilj pa bo nedosežen.
ps: je pa to tudi hkrati odlično merilo, do kje seže posameznik,
če se ne drzne lotiti trdih orehov
:)
Dragi Raj Ko .... nisi razsvetljen. Si pa dobro lažeš.
p.s.: narava noče smrti, smrt je v njeni naravi!
Nekdo, ki je bil veliko, veliko pametnejši od nas je napisal:"ČE BI VIDEL CVET ČISTO JASNO, BI RAZUMEL VSE!"
in v Naravi vlada nenehen boj za preživetje, plenilci in plen so v nenehni interakciji in je to sestavni del delovanja naravnega sistema, vrste se bojujejo med seboj in prilagodljivejše izrinejo manj prilagodljive iz naravnega okolja, tako je bilo in bo tudi v prihodnje, kje pa smo mi tu v tem sistemu, pa kaže naša preteklost, sedanjost in upam da tudi naša prihodnost-kratkoročna, dolgoročna ali je to dobro za naraven sistem!?..., zares upam, da postanemo malo pametnejši, modri in manj manipulativni in uničevalni!....
in za konec, takrat ko že pride, upam, da čimkasneje: "Prah si in v prah se povrneš, mir in spokoj našim dušama, ti zemlja večna!"
lp!
Francelj
ko ti zmanjka argumentov, začneš .....
Glede na življenjski slog in lastne izkušnje, ki jih opisuješ v svojih
pesmih, nisi ravno neka referenca zame, sploh v sferi, katere
sodbe poskušaš jalovo vedno znova dati.
In dokler se ne lotiš primerne prakse, bo tako tudi ostalo,
bržkone do smrti - Velike Razblinjevalke iluzij, ki ti problema ne bo odpravila,
le odložila.
Sprijazni se z dejstvi Narave.
Ps: saj res , kako ti je že ime in priimek
Kaj ti naj argumentiram, če ti vse vidiš in veš? ;) Sicer pa tud tvoji argumenti, niso argumenti ... samo stvari, ki si jih prebral v kakih knjigah. I am not impressed.
Se pa strinjam s Francijem. Tako se napiše komentar :).
Stališča:Resnica osvetljena z enega zornega kota, pšenična zrna ležijo razsuta po sobi in čakajo, da jih bo nekdo pobral, mogoče moka in kruh nastaneta iz njih, vendar z samo enim zrnom, ne bomo potešili svoje lakote in čisto mogoče je, da pridejo kokoške, pozobajo zrna in soba bo zopet čista in urejena.
Hors, brez zamere, tvojo pesmico sem si že prej dal med priljubljene, čeprav se ne strinjam z njo!, tako da...
in "resnica ima včasih lahko več obrazov!"
Prijeten večer ti želim
lp!
Francelj
Vsak razmišlja po svoje; ampak mislim da tu niti ni stvar mnenja, ampak je dejstvo::: ### narave nihče od nas ne preživi. :)
Hvala bogu da je tako, enoumje nas ne pripelje prav daleč, o Naravi, pa samo še tole:"Smo del nje in kako bo, ko nas več ne bo, bomo enkrat videli vsi_a ali pa tudi ne, vsa živa-umrljiva bitja!, kako je z tem!?"
Res je kot si napisal, če sodobnega človeka, brez svojih civilizacijskih pripomočkov postaviš v kruto naravno okolje, bo le stežka preživel, en Bušman ali pigmejec, pa z tem ne bi imel težav!, da ne bom dolgovezil, zares dobra pesmica, odpira razmišljanje ali je narava ena sama lepa rožica, kar sigurno ni ali pa vlada tu boj za preživetje.
prijeten večer ti želim
lp!
Francelj
lahko se strinjam s Francljem, ki oddaja precej drugačno enrgijo od tebe,
s tabo pa se lahko strinjam le v kakšnem drobnem segmentu,
KER
Glede na življenjski slog in lastne izkušnje, ki jih opisuješ v svojih
pesmih, nisi ravno neka referenca zame, sploh v sferi, katere
sodbe poskušaš jalovo vedno znova dati.
In dokler se ne lotiš primerne prakse, bo tako tudi ostalo,
bržkone do smrti - Velike Razblinjevalke iluzij, ki ti problema ne bo odpravila,
le odložila.
Sprijazni se z dejstvi Narave.
Ps: saj res , kako ti je že ime in priimek
PRIHRANI si čas s pisanjem dolgega odgovora (samo ime in priimek zadostuje)
inn ga raje nameni praksi. Knjig sem prebral ogromno (dovolj), napisal in prevedel
precej (njihova vsebina je odsev moje dosežene zavesti),
praksa pa stalnica, od kar pomnim, PRAKSA, PRAKSA, PRAKSA,
IN še milijonkrat PRAKSA - primerno le za tiste, ki po naravi niso lenuhi
in brezdelneži
zdaj me PA LAHKO BLOKIRAŠ, če ti grem tako na živce, sem ti dal dobro šanso
, jaz pa tebe ne bom blokiral, da brez tvojih pesmih slučajno ne pozabim
na funkcijo in veličino Luči.
Nimam kogar blokirat, ni to moj stil :). Poezija je sebična forma, kjer lahko človek malo zakriči; ni to znanstveni argument, je samo eno stališče, ene osebi, o kdaj-pa-kdaj samo eni tematiki.
Ne mislim reševat sveta, jaz samo napišem ;D.
pesem ni zapisana zato, da bi se kdo z njo strinjal. KO se pojavi, se bralec odloči, ali je sedla vanj ali ne. Vame je. Se mi zdi pa vredno premisleka, ali je tale zaključek -
in morda
je tako prav.
- sploh potreben. Meni se zdi odveč, saj dvomi v vse, kar je v pesmi zapisano.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!