Vabljeni to soboto, 31. maja 2025, na državno srečanje SOSED TVOJEGA BREGA 2025. Zaključna prireditev z branjem izbranih avtoric in avtorjev bo ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru.

Na 47. državno srečanje Sosed tvojega brega 2025, ki bo cel dan potekalo v Kopru, je prijavljenih 42 avtoric in avtorjev, ki pišejo v svojih maternih jezikih, to so:

Milan Aničić, Bora Bačvarević, Ismet Bekrić, Lajos Bence, Matija Blagus, Elena Bulfon Bernetič, Sonja Cekova Stojanoska, Jure Drljepan, Marie Hélène Estéoule-Exel, Josip Fabina, Sara Gulam, Vasil Handjiski, Ajdin Huzejrović, Nikolai Jeffs, Zdravko Kokanović, Bardha Kolukaj, Tamara Kovačević, Gregor Kraljić, Zlatko Kraljić, Marko Krezić, Marina Kružić-Zekić, Dragana Marošević, Marijan Marošević, Dragan Mitić, Ilona Neugebauer, Boban Petkovski, Branka Pintarič, Đorđo Radović, Mirjana Rampre Rako, Aldina Salihović, Ana Sekulić, Aida Silić, Šejla Silić, Senada Smajić, Veronika Stojanoska, Béla Szomi, Mirjana Šernek, Ramiz Velagić, Sabina Vostner, Ratimir Zekić, Ana Anđelković- Žmuc, Biljana Žikić.

Ob 18. uri bomo v Pokrajinskem muzeju ob glasbeni spremljavi društva Kitarika predstavili osem finalistov po izboru dveh članic strokovne komisije. Pisateljica in prevajalka dr. Lidija Dimkovska je med prispelimi besedili pod šiframi izbrala prozna besedila Milana Aničića, Sonje Cekove Stojanoske, Ajdina Huzejrovića in Biljane Žikić. Pesnica in urednica Barbara Korun pa poezijo Tamare Kovačević, Zlatka Kraljića, Dragana Mitića in Senade Smajić.

ČESTITKE IZBRANIM AVTORICAM IN AVTORJEM ter VSEM ZA DRAGOCENO SODELOVANJE!

Barbara Korun je v uvodu v prebrana besedila zapisala: »Literatura ni brez meja, a kar naprej preči vse vrste meja, predvsem pa se otepa nacionalnih pridevnikov, kot je zelo jasno in natančno povedala tudi Marina Cvetajeva. Tudi jaz v tem smislu nisem slovenska pesnica, temveč pesnica, in zmeraj si bom prizadevala, da bi dobra poezija prišla do ljudi – ne glede na jezik, v katerem je bila zapisana.«

Lidija Dimkovska pa dodaja: »Ko govorimo o književnosti priseljencev in manjšin, se zdi, da stanje na slovenski literarni sceni najbolje ponazarja geometrijska, ne književna definicija: naše literarne paralele tečejo vzporedno, brez stičišča. Le redko se zgodi, da smo v istem času in prostoru del istega literarnega dogajanja – četudi smo sodobniki. Redkokdaj smo enakovredni avtorjem in avtoricam, ki pišejo v slovenščini, in če naša dela niso prevedena, je naše bralno občinstvo omejeno zgolj na jezike, v katerih pišemo.«

 Vabljeni na STIČIŠČE literarnih glasov in jezikov, ki nas povezujejo v edinstveno literarno skupnost. To soboto v Kopru!

Prosimo za obveščanje zainteresirane javnosti!

Barbara Rigler
svetovalka za literarno dejavnost in

odgovorna urednica revije Mentor

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti