
Spustila sem iz rok vsa obetajoča semena,
iz zemlje izvlekla svoje korenine
in v vodnjak odložila svojo zadnjo žejo.
Koščki svetlobe še vedno nežno padajo name,
kot spomin v temo ugašajoče zvezde,
kot svatbeni ples mladih kresnic.
Po svoji stezi lahko samo odhajam
za sencami iz ločja spletenih otrok.
Nikoli nisem slišala njihovega joka.
Slutim korake, ki mi enako slepi sledijo.
Na kresno noč bodo drozgi peli,
da razpotij ni.
Takrat bom bosa plesala
skozi starodavno praprot.
Malce me spomni na Šentjanževo Jos. Murna
Simbolika kresne noči ... :)
Lp, Polona.
Kresna noč je nekaj posebnega, vznemirljivega in skrivnostnega. Lepo ti je uspelo vse to združiti na poseben način. Čestitke!
Lp, Caki
kresna noč je vedno obet. Zato kljub slutnji bolečine iz pesmi veje svetloba - če ni razpotij, je pot!
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Polona C. Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!