prišli so kriče
kot pijani pridigarji
v ponedeljkovem jutru -
dobra novica!
napredovanje, remisija,
dojenček, knjiga,
prekleto sonce sije.

in jaz sem sedel tam
v svojem udrtem stolu
z včerajšnjimi žalostinkami
še vedno kislimi med zobmi,
in sem si mislil -
nisem vas vprašal.

kaj me briga
če se je tvoj tumor pobral?
če se je tvoja bivša vrnila
s parfumom in krivdo?
si že kdaj poskusil srečo
s takim moralnim mačkom, ki je velik kot Helsinki?
prekleta jeba.

ponujajo ti upanje
kot srečko,
kot da se ne bo strgala v dežju,
kot da vesolje nima
srbečih prstov,
da jo raztrga
in se zraven kozmično smeji.

dobra novica, dobra novica -
prikrade se
smrdeča od samovšečnosti,
sede za tvojo mizo,
požre tvoj kruh,
vpraša, zakaj se ne smeješ.

jaz pravim:
naj dobra novica zgnije.
naj pleše naga
z borzniki
in kralji nepremičnin.
imam svoje zlizane čevlje,
prazen pepelnik,
in zamero,
ki mi paše kot ulita.

povej mi slabe stvari.
povej mi, kaj je zgorelo.
povej mi, kaj je razpadlo,
in nazdravil bom.
pila bova:
na poštenost.

Hors