Vrni se
nikoli nisi odšel
samo zavlekel si se v svoj temni plašč
in tam srebal ostanke
preteklih zmot
iz stokrat zlepljenih skodelic porcelana
na katerih se menjavajo zgodbe
vsak zlomljen košček
nova podoba
vrni se
nikoli nisi odšel
še vedno je tu prostor
neokrnjen je in čaka
v dvoje so mozaiki prava umetnina
ko vsak doda svoj košček
in z dotikom zlepi rano
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 22. 05. 2025 ob 12:39
- Prebrano 147 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 41.5
