
Rada bi se spet smejala
in tekala po širni trati
občudovala polja in planine
ki jih krasijo žarki zlati
Rada pozabila bi
da se potka tvoja bo končala
in da zgubilo se bo vse
kar nekdaj sem tebi darovala
Do neba ovila bi
tvoje srce z rokami
in čakala bi novi dan
da s smehom zopet me predrami
Želim zapeti in zavriskati
vse od zemlje do neba
želim natrgati cvetice
želim
da sreča se pozna
.
Da oko zasije mi bleščeče
da se v ljubezni tvoji utopi
da sonce sije
žge in peče
da srce me ne boli
A siva senca mi zastira želje
nekje v srcu bolečina speča spi
čakam
da me v svet popelje
misel
kjer sreča znova se rodi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!