
se rojevajo
veličastne pesmi
apel noči
premami pesniško pero
za hip omahuje preden
se prepusti
vijuga
po osupljivi praznini
dokler
ga ne zajame
silovit vihar besed
globoko v noč
hlasta
po njih
kopiči
na polprazen list
izgublja rdečo nit
pesem
se vse bolj izmika
med ugašanjem zvezd
se razprši
v nič
Dobro si ujela to navdušenje ob pisanju in ta (najpogostejši) rezultat ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala, včasih se pisanja res razpršijo v prah ...
dobra slika ustvarjalnega zanosa
lepo bodi
lovrenka
Moćna pjesma kako samo zvijezde mogu biti.
Sve je u njima i u njihovom sjaju.
Čestitke,
Ivan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!