
V svoji pijanosti postavim teorijo,
da so vse knjige Hemingwaya
le dolgo poslovilno pismo,
v katerem mi zapušča željo,
da nekoč izraz matador
uporabim v pravem kontekstu,
čeprav navijam za bike.
Med vrsticami razberem,
da se je naveličal lahkih žensk
in težkih pijač,
ki se mu niso več zdela pravična nagrada za vse vojne, ki jih je preživel.
Zato je želel videti,
če res obstaja bog,
ki dopušča klavnico med svojo najprestižnejšo kreacijo.
Glede na trenutno situacijo
je očitno spoznal,
da boga ni,
ali pa ga ni uspel prepričati,
naj ustavi to norijo.
Upam, da si je za tolažbo izpogajal večjo nagrado
in s tem tista luknja v glavi ni bila ustvarjena zaman.
Meni je vseeno za boga,
bolj me fascinira luna,
ki kljub nešteto udarcem še dalje sveti name,
medtem ko si točim kozarec
za navdih nove nore teorije.
Ta se bo morda rodila iz sveče,
ki se bori z vetrom kot ranjen matador,
ki so mu pozabili povedati,
da smo vsi minljivi.
Pravi omjer ironije i preprostih činjenica da nas natjera da ozbiljno razmislimo o svijetu ... Bravo:)
Vsi smo minljivi, zapisi pa - kakor kateri ... čestitke,
lp, Ana
Kako zanimiva pesem! Jaz navijam za bika in za matadorja, oba se žrtvujeta za našo zabavo. *
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!