Veš, moj si bil od prvega dne,

od prvega dotika,

poljuba, prve vroče noči.

Že ko sva z odejo delila sredino – bil si moj.

Še vedno te imam,

a tvoje misli bežijo drugam.

Srce je še tukaj, slišim njegovo bitje.

Ljubezen je pristna –

vidim jo.

A kje so tisti trenutki,

drhteči občutki,

iskrica v očeh

in strast v dlaneh?

Poljub je postal navaden,

poželenja več ni,

strastna napetost se umiri.

Dotiki so z luno odšli –

novo sonce prinaša enake dni.

Anonimna