ZLATA PTICA
Za meglenimi gorami,
tam le ena duša biva.
Zlata ptica meni poje,
da se v dušo mi preliva.
Le ponoči pesmi poje,
poje žalostno, otožno.
O zakladih izgubljenih
in o vikingih umorjenih.
Potok je solza prelila,
zlate čase je zgubila,
zdaj pa še sam mesec lepi
v bleščeči se obleki,
po licu mesečino toči,
Zlati ptički jo izroči.
Zvezde žalostno smehljaje
stresajo svoj zlati prah,
v prepad, kjer ptica biva,
da se v dušo mi priliva.
O, kako lepa pesem - všeč mi je tudi podoba meseca, ki toči mesečino namesto solz in jo podari ptici ... Zaradi ritma pesmi bi spremenila le ta verz:
v svoji se bleščeči se obleki,
lp, Ana
Čestitke in še na mnoge pesmi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lucibu
- 18. 05. 2025 ob 15:13
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.77