
Ustnice drobne, rdeče.
Obraz zoran kot oranice.
Slutnje
vtkane v zeleno blago
se razmažejo
po belem prtu.
Cvetovi
kamniti
prepolni
karikatur,
smehljajev,
odvečnih ciljev.
Na poti
do grajskih deklet
reka,
steče pod kožo
kot kaplja krvi.
Hotenje zdrsne pod oblačila.
Upanje se zloži vase.
Žerjavica,
kane s strehe.
Vem,
da so oči to noč prespale nekje zunaj,
na vetru,
ki se je
zaletaval v okna,
pričakovanja
mimobežne
poglede,
ostre opazke.
Sedaj
v dur,
v dir,
ihtenje,
udarja,
utripa,
bije.
Kako veliko utrinkov iz narave - od naslova pesmi do žerjavice, ki kane s strehe - kot da dežna kaplja ... A v teh prispodobah se skriva pesem - dur, dur dur!
Vem,
da so oči to noč prespale nekje zunaj ...
Bravo!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!