kot otrok ju še pomnim

kako sta po vasi šla

in se za roke držala

ona s pisano ruto na glavi

on je rahlo vlekel daljšo nogo

za seboj

Romeo in Julija so ju klicali

in se – gotovo rahlo zavistno

muzali

kot otrok ju še pomnim

kako sta vedno v dvoje po vasi šla,

Romeo in Julija,  silvera že oba

a ob nedeljah nikoli v cerkev

moledovat za ljubezen in odpustke

tedaj so ljudje– čeprav posmehljivo

še na glas govorili o ljubezni

pa skrivaj na planke kracali

srčke, kosmate žemljice in tiče

ne spomnim se več, kako sta končala,

priletna Romeo in Julija

kateri je odšel prvi in kateri še malo ostal

a ljudje so potlej vse redkeje glasno

govorili o ljubezni

sčasoma so jih postala usta polna le penezov,

ujm, koritnikov, fuka, janezov in rdečih šteklov

tudi planke je poglodal čas

z zidov se zdaj neonsko bleščijo

psovke, pretnje, iztegnjeni sredinci

in križi vseh sort

fionapanmor