
Ko si odhajal je duša jokala
oči so moje rosne bile
nikoli več se nisem smejala
postalo je zlomljeno moje srce
Iskala sem te v vsaki cvetici
v vsakem žarku zlatega sonca
nisem podala roke resnici
želela sem si pogrebnega zvonca
.
Tebe je zemlja črna pokrila
a meni srce je prenehalo biti
prezgodaj sem tebe
Beni
zgubila
in solze z oči ne nehajo liti
Objokan vse dneve moj je obraz
nema in pusta usta so moja
nekoč bila sem kot najlepši klas
a zdaj več nisem podoba svoja
Ostala bom tu med travo zeleno
iskala rešitev za kruto izgubo
oko me osrečilo ne bo nobeno
podobo izbrisalo tvojo preljubo
Nikoli ne bom popolna in cela
bo vedno krasila mi solza oko
usodo preklinjala
da te je vzela
nad mano jokalo bo tudi nebo
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!