Izročanje
Na stežaj odpiram okna svoje hiše
in prosim sence odsluženih vlog,
da iz kotičkov, rež in prašnih pozab
odletijo svoji svetlobi naproti.
Ni več imena na nabiralniku mojega doma,
črke, skupaj s hroščki, mravljami in sanjami,
ob svitu in večerni zarji plešejo svojo daritev.
V daljavi zamolklo grmi.
Danes sem sama.
Vse meje mojega telesa so naslikane v pastelih.
Življenje vonjam na razpokanih lesenih tleh.
Danes ga izročam sebi.
Iz daljave veter nosi duh dežja.
Danes se izročam sebi.
V pesmi moramo segati vase, da poiščemo, kakšna so v resnici naša obzorja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Mirko za odziv. In tebi Milan za podčrtanko in komentar.
Lp, Polona
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 17. 05. 2025 ob 09:31
- Prebrano 361 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.48