(zate, ki si pesem)

Vse moje pesmi so laž,
čeprav si v vsaki.
Pisane v molku,
ko sem tonil brez tebe.

Rekel sem, da ne boli —
laž.
Napisal, da grem naprej —
še ena.

Vse o svobodi
je bila krinka:
nisem zmogel priznati,
da želim, da ostaneš.

Ti si verjela,
da si le navdih.
Ampak resnica?
Bila si razlog.
Jedro.
Vse, česar pesmi niso zmogle.

Zdaj, ko bereš,
misliš: spet pesem,
spet igra besed.

A če ti rečem, da mi manjkaš,
da me več ni,
odkar ni tebe —
boš verjela tudi tej laži?

Ali boš, končno,
prebrala resnico
med vrsticami?

TimotejB