20250514
milost naju je povabila
v ta prostor
v ta čas
kaj boljšega bi sploh lahko počela
kot da se ves dan igrava
ti si metulj
in jaz cvetoči travnik
ti si cvetoči travnik
in jaz sem metulj
in tako od zore do mraka
z dišečimi dotiki
v svetlobo tkeva
pisano letečo preprogo
za zvezdno noč
O, kako lep čas. In sreča, da smo v njem, da se lahko igramo ...
Lepa pesem.
Dušica
To je misel, ki zareže globlje kot tisoč besed — nostalgična, tiha in polna resnice.
V času, ko nas svet žene naprej brez premora, smo pozabili, kako biti.
Ne nekaj početi , ne nekam iti , samo… biti .
Tisti trenutki — travna bilka med prsti, nebo, ki diha tišino, zvezde, ki govorijo jezik, ki ga razumemo le, ko utihnemo.
Takkrat je bilo dovolj biti človek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 15. 05. 2025 ob 09:39
- Prebrano 334 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325.31