Nekaj manjka v svetu tem.

Nekaj kar nekoč smo imeli.

Vsi. 

Nekaj zakaj bile so lažje noči.

Prijetna jutra.

Še sneg smo imeli sredi zime.

Pa družbo, veliko klepetov.

Pa kolesa. In rolerje.

Gladke ceste.

Manj prometa.

Imeli smo nižje ograje in

odprta vrata.

Klepete za mizo. Še otroci so  pametno govorili.

Zdaj pa le spomin je na nekoč, nekdaj.

In jasen trenutek ujet v meditaciji.

Vsake toliko.

Za dušo.

Za prijeten spanec in mirno noč.

Za občutke radosti. 

In spomin. 

Barby