Delujem naivno?
Privlačno?
Zmedeno, celo mlačno?
Nekomu zagotovo drugačno.
Je sploh pomembno?
Če ravnam iz obupa,
te z ljubeznijo zasujem,
nikar ne reci,
da nisi čutil hrupa -
tega, ki v glavi doni,
zašumi v kipeči krví,
se pretaka po obtoku
in zapeče v potu.
Kako, da tega nihče drug ne sliši?
Zakaj kričiš le v sebi,
zunaj pa molčiš?
Avtomatizirano kimaš
- marioneta, sita vsega sveta.
Se zavedaš, da ne obstajaš?
Le zavajaš,
s sklonjeno glavo obstojaš
kot brezčuten kip nepremične oblike,
vnaprej znane slike;
daj, podrobno si ga oglej,
ta kip namreč,
ki mu kaplja krvi polzi z nosu,
znoj megli oči,
boj blešči se navzven,
a znotraj - ga ni.
Obrni oči vase
in poglej - si to ti?
Tak si si všeč
ali te mami nekaj več?
Morda pa to "več" sploh nisi ti.

patricija_c