
Med šibje naložene kaplje dežne,
kot glaske za napev med črte notne,
raztrga veter v takte tihe, bežne,
jezike stegne silne in pohotne.
Tako scefra se pesem, ki jo sanja
dekle v začetku vseh poti, križišč,
ko se ljubezni kot bogovom klanja
in še ni skusila usod prgišč.
A pridejo neusmiljeni viharji,
duhovi temni s krinko svetlih dni,
razkopljejo mehkobo kot rudarji,
se v koreninah travnik spremeni.
In cvetje ostra trava le je v venčku,
presušen vrč v črepinjah ob studenčku.
O Marička čist si me pustila odprtih ust. Super si tole spesnila.
Lp, M
Čestitke za razkrit pridih ljubezenske črepinjske usode!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!