Pod istim soncem živiva
in gledava isto nebo,
pod eno luno zaspiva,
oba sva človeško telo.

Isti up v nama se skriva,
enake sanjava sne,
ista veselja gojiva,
ista bol naju kdaj stre.

Tukaj oba nekako živiva,
oba sva na istem planetu,
oba si ljubezni želiva,
vsak pri svojem dekletu.

Oba na isti poti stojiva,
zazrta v smeri neba,
oba le Boga se bojiva,
a On naju ljubi, oba!

Katarina Ambrož