Nisi mi trgal rože cveteče

ko so solze po licu mi lile

nisi poklonil malo mi sreče

ko so se moje sanje razbile

Tvoje besede so krute postale

pozab

 govoril si dan mi za dnem

da tvoje trpljenje so jih zadale

to čutila sem

 dobro to vem

Ker nisi objel moje žalostno lice

sem te iskala v sanjah ponoči

takrat si rotil

 pozabim naj vse

krivo je vino

 ki v izobilju se toči

In res si z vsakim dnevom bil moj

končno objemala sem tvoje roke

pozabila noči sem in temne dneve

pozabila sem vse

 kar zgodilo se je

Srce pa je moje strto postalo

rana je žgala in pekla vsak dan

ko je gorje na mojem licu spoznalo

da je izviralo iz tisočih ran

Zdaj hodim po cesti zopet vzravnana

ponovno me ljubiš kot si nekoč

le včasih odpre se zaslutena rana

ki te objema ko temna je noč

Objemam te nežno in te poljubljam

dušo krasi ti topel obroč

da je srce tvoje trpelo

naj bo pozaba in žarek pekoč

Milena