
Tvoj pogled z očmi morja je v meni prebudil nevihte in viharje.
Bitje srca je nenadoma postalo hitrejše, močnejše.
Tolklo je kot bobni,
ki so oznanjali pričetek krvavega boja.
Kostanjevo rjavi prameni las so pokrivali tvoja kot svila nežna ramena in napete dojke. Pozibavala si se v ritmu vetra,
ki je vabil drevesa,
da se pridružijo vsakemu tvojemu gibu in ta so se ti hvaležno priklanjala.
Sij tvoje dišeče kože je slepil še sonce,
ki se ti je rahlo ljubosumno odmikalo.
Divjem plesu se je pridružila polna luna,
ki nikakor ni bila polna in popolna kot tvoji boki.
Tako sem te opazovala ob ognju,
ki je polnil moje nosnice z vonjem smreke in se ti želela pridružiti v tem plesu življenja.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!