iščem veter
a to dopoldan mi para roke
prebuja kosti, ko zori obraz
pomiluje dremave lase
zašumi negibna kri v svetleči glazuri
noge v asfalt tišči
mišice hlastno prežveči
cesta se vije, ko želim minute odvreči
bolečino prepoznam v trebušastih koreninah
prepogibam se h klecavim rastlinam
krčim se
molčim
ohlapnemu vetru popustim
veter brije, a dekleta ne razbije
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!