Počasi srébam kavo, gledam avtomobile bežeče, 

na terasi kavarne se oziram čez cesto. 

Čeprav čutim na sebi poglede moteče, 

vseeno je še vedno moje najljubše mesto. 

Pogleda ni boljšega nikjer in energije, 

lahko ure sedim, pomirja lep me razgled. 

Pogled za vogal mi pogosto zavije, 

Ker upam da uzrl bom še kdaj tvoj pogled.

Lahko bi ti ure govoril, da zdaj sem drugačen, 

Sprèmenil "zapor" me je, spreménil sem se sam. 

Ne potrebujem ničesar, le ljubezni sem lačen, 

Če kaj slabega storil kdaj, se iz dna duše kesam. 

Dragon