Še vedno
starec sedi
v senci lončnic,
kot včeraj
roke v naročju,
čas v gubah,
pogled čez ograjo
marjetice v kozarcu
ne vedo,
da je že pozno
zavesa ne skriva
tega, kar v očeh
ostaja neizrečeno
dlan sklenjena v tišini,
brez premika,
brez besed
in on še vedno
čaka
na tvoj korak
ura se ne premakne,
kazalci zapisujejo
upanje, ki ostaja
na mizi se hladi
skodelica
z dvema požirkoma praznine
senca se raztegne
čez njegova ramena,
kot odeja brez teže
in v vsakem šumu,
v vsakem koraku
sliši tvoj glas
... in on še vedno
čaka
na tvoj korak ...
Zelo sporočilna pesem.
Odlično slišna pesem samot! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 06. 05. 2025 ob 19:26
- Prebrano 355 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 122.64