Tebe,
ki danes to bereš, sprašujem,
če z mano lahko si,
ko rabim molitev.
Če z mano lahko si,
ko te potrebujem,
da prosiš Očeta za mojo rešitev.

Tebe,
ki bereš, želel bi prositi,
če z mano lahko si,
ko kličem Boga.
Če z mano lahko si,
da upam oditi
ven iz teme, rešiti se dna.

Tebe
sprašujem, ki danes to bereš,
če z mano lahko si,
da moliva skupaj.
Če z mano lahko si,
da s tal me pobereš
in rečeš: Prijatelj, še upaj!

Tebe,
ki danes to bereš, sprašujem,
če z mano lahko si,
ko v srcu trpim.
Če z mano lahko si,
ko sam se bojujem,
in iščem še moč, da tukaj zdržim.

Tebe,
ki bereš, želel bi objeti,
ker z mano si tukaj,
ko grem prek ovir.
Ker zame si tukaj,
da morem se vzpeti
na goro veselja in najti svoj mir.

Katarina Ambrož