Severovzhodnik me prebere.
Izsuši ponavljajoče se misli,
(podrepne smrdljivke ...
zalezujejo in naskočijo,
ko si najmanj pripravljen),
da preperijo kot papirus
in postanejo breztežne.

Ostanem gola in bosa.
Poberem korake,
ki potrpežljivo čakajo.
Barve kričijo in mežikajo.
Zanese me do tulipana,
ki je posebne barve -
kregava se ali je rozast ali vijoličen.
Ležem v njegovo belo sredico.
Mahedra na vse strani
kot bi bil pijan;
prepustim se premetavanju
med pestičem in prašniki,
med tukaj in nikjer -
z nasmeškom pozabe ...

Dotaknjejo se me pozni objemi,
domačnost ...
neizrečeno in nedotaknjeno
se razleze pod kožo,
da zadišim kot nagelj,
ki si mi ga prinesel
in se dolgo ni vkoreninil.

nada pecavar