Če bi me vprašal kako si,

bi ti povedala, da ne prav dobro.

Na stari preprogi,

z obledelimi narcisami

zapiram oči.

Osamljena sem,

lačna,

na smrt utrujena.

Spet me nekdo ne zmore ljubiti po moje

in najhuje od vsega je,

da si to ti.

Če bi me vprašal kako si 

bi ti povedala tudi,

da se hkrati še nikoli nisem imela bolje.

Na padle kaplje dežja

natikam  nov jambor.

Broško, namesto v srajco,

zapenjam  v kožo. 

Šumenje presladkega vina.

Pod stropom  papirnate ptice. 

Sijoča resnica, 

trenutnega obstoja. 

Ajdovakasa