Danes se je nekaj zgodilo

pozvonil je moj telefon

šepetal je tvoj glas mi besede

srce mi je bilo kot največji zvon

Si z glasom hotel mi dušo objeti

prelepe besede mi podariti

a strah se je znova priplazil

že zdavnaj pretrgane so vse najine niti

Namesto tvojega glasu me strah zdaj objema

tvojega zvonenja si nič ne želim

bojim se da slišala bom nežne besede

rajši v objemu njegovem zaspim

Ti upaš in čakaš da pokloniš mi rože

misliš

 da lepših zame ni

povem ti

 da čakal boš dolgo zaman

ker tebe srce nič več ne želi

Sprašuješ

 zakaj me je žalost objela

zakaj moje pesmi obup preveva

ker srce in duša mi čuti tako

da sreče se veseliti ne smeva

Ti lahko živiš

 tvoja duša ima krila

srce tvoje lahko znova poleti

a jaz imam eno željo veliko

da vse kar bilo je

 za vedno zaspi

To si želim

 ker imam polomljena krila

ker srce se je moje na koščke zdrobilo

strah me objema ponoči

 podnevi

le kaj se je mojemu srcu zgodilo

Milena