
odšla je s pestmi
polnimi besa,
citirala je de Beauvoir in Plathovo,
škornji komaj zavezani,
ko je pljunila na pločnik
in rekla:
»jim bom že pokazala.«
novačniki so se smehljali
kot lisice
v zlikanih uniformah.
poslali so jo proč
z ostalimi—
mladim mesom,
ki je vzklikalo po spremembah.
tam zunaj
v prašnem niču,
so puške dali
fantom s praznimi pogledi,
njej pa žlico
in umazan predpasnik.
»tukaj boš prav prišla,«
so rekli,
»morala je krhka stvar.«
mešala je obaro
za morilce
in obvezovala rane
z rokami,
ustvarjenimi za rušenje sistemov.
klicali so jo "punči"
ko niso uporabljali kaj hujšega,
in ponoči
so se platna šotorov zibala
kot jeziki
starega sveta,
ki se je lizal nazaj na svoje mesto.
nikogar ni brigalo,
kaj je brala,
kaj je zažgala,
kaj je krvavela.
vojna ni hotela ženske,
le toplo hrano
in toplo razpoloženo luknjo
in nekoga, ki se bo smehljal,
ko pride general
vohat dostojanstvo.
domov je prišla
tiho,
njena revolucija
v nahrbtniku,
ki je dišal po
konzervah
in zlomljenih šalah.
»kako je bilo?« so vprašali.
»okusno,«
je rekla,
in si prižgala cigareto
z rokami,
ki ne bodo nikoli več
drhtele.
Tako je bilo in ... grozno ... tako je še danes ... vojne za ped zemlje, za ped, ki je manjša od vseh grobov.
Srečen, kdor se vrne cel - celo s celim srcem!
Tam zunaj v peašnem " ničesar" ?
( ... V prašnem niču/ Nič)
Jap ... moja slovnca je za v Černobil. Popravleno.
Čestitke za pesem, ki je več kot protivojna.
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!