
Slaba, nekako svečana kiša
tanka – hvala tebi bože
oni zahvalni bogu – na osrednjosti
kad nosim ruho od svetla
na tanke niti ...
nanosim ideje o supermoći
... u baruštinama neosvešćenosti
čuči magla od juče, razbarušena
koža škripi krckaju
... mali puževi koji puze
daleka daleka prošlosti
zamišljajući tartufe, dolazak
njihovo mesto
Rahel dež in misli kot polži - povprečnost, ki postane zanimiva - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dejanivanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!