Ponoči žarele so moje oči

ker ti si  za roko me nežno držal

sanjala bi še tisoč let

a ti nisi svoje obljube držal

Z jutrom so lica mokra bila

in solze ves dan po licu so tekle

odšla je noč

in solze so me še dalje pekle

Iskala v mislih sem tisto pomlad

ko sva se z jutrom v rosi ljubila

pa črni je orel od nekod priletel

in v hipu sva vse izgubila

Končala se potka najina je

in nove poti sva ubrala

na njej se nabralo je mnogo prahu

in nisva se več prepoznala

Zdaj brišem prah na potki z rokami

brišem ga včasih do zore

pa žalostno iščem  tvoje oči

tvoje srce me ljubiti ne more

Milena