
Gledam tiste rože v travi,
ki cvetijo že aprila.
Kar je zdaj v mojih glavi,
bi ti rada sporočila.
Tiste rože bom nabrala,
v spomin na najin čas.
V tvojo vazo jih bom dala,
kot da še živiš pri nas.
Gledam rože zdaj v vazi,
kar tako, le sama sama.
Čutim senco, ki se plazi;
zdaj ta senca je med nama.
Rože bodo odcvetele,
in april bo spet minil.
Sence bodo obledele,
čas pa žalost bo prekril.
Znova bo prišel april in znova bodo rože v vazi cvetele ter obujale spomin
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!