
naredil je vse:
oropal trgovino z žganjem za najemnino,
pljunil s Triglava, samo zato, da bi lahko rekel, da je; ---
in
se zbujal ob ženskah, katerih imena
so mu kapljala z jezika kot stara deževnica.
nekega dne je prodal pisalni stroj za dva zadetka nečesa,
kar mu je spremenilo drobovje v juho ---
in ga zjebali tako, da so neonski napisi šepetali
stvari, pregrde, da bi jih Bog sploh slišal.
danes pa je sedel v spodnjicah,
s trebuhom kot padlo cesarstvo,
in jo zagledal —
muho,
debelo in črno, pijano od gnilega zraka.
ubil jo je
brez razmišljanja,
brez opravičila,
s palcem in posmehljivim nasmeškom; ---
zadnje plemenito dejanje dneva.
in vedel je,
tudi Bog se je obrnil proč —
če ga je sploh kdaj gledal —
in nekje pod nohtom
je majhno truplo zabrnelo svojo zadnjo himno
kraljestvu,
ki ni bilo nikoli blagoslovljeno.
prižgal je cigareto,
se enkrat zasmejal,
dvakrat zakašljal
in živel še eno uro dlje,
kot bi moral.
Ma ja ... včeraj sem šel na teraso, na čik, in je priletela vešča v kuhno ... ubil sem jo. Ampak razmišlal o tem, še dolgo, dokler nism zaspal.
Ne vem zakaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!