dovoli da verzi opevajo lepoto tvojo

lepoto, ki notri in zunaj živi

prosim razumi ljubezen mojo

zanjo te moje srce krivi

a veš da nasmeh iskren

ki narišejo ga tvoja lica

življenju mojemu je dal pomen

kot gozdu tihemu pojoča ptica

naj vidim spet tvoje sinje oči

ki več povedo kot lahko besede

in imajo prav posebne moči

moči, ki zbistrijo mi vse slike blede

ampak kaj pa tvoje roke nežne

le nežen njih dotik me pomiri

prikliče tudi mi spomine bežne

spomin, ki včasih zaboli

jaz ljubim mehke lase rjave

ko prsti mi čez njih drsijo

mehkejši od pomladne trave

po spomladi mi dišijo

a ko greš začutim zimski hlad

in noč postaja daljša od dneva

s tabo večnost živel bi rad

saj ob tebi čas prehitro mineva.

Slepi