sončna svetloba obliva ti veke in boža bolečino

nebeški kralj

vitek a razkošen

zviška bolščiš na klavrne

okronan od nebesnega telesa 

v temi najdeš siromašne

izgubljene

in predane

zaslepljene v obstanku 

ko zora prehaja v dan in dan v mrak in mrak v noč in ta v svit

naših vek ne obsije svetlina

enako veličastna tvoji

tepe nas in kara

ne pusti nas spati 

budna nas terja

žge nas pod nogami in nas goni pod tvoje

v nas sadi ponižnost

lucija marković