Nad reko meglice,
so nežne in mile,
kot žarek resnice,
kot vlečka iz svile.

Te lepe meglice,
s soncem oblite,
z efektom bleščice;
v skrivnost so zavite.

Te lepe meglice,
so igra z otroki,
skrivnosti device,
dekor na poroki.

Vse to so meglice!
Vse tisto, kar sanjam,
kar pišem v vrstice,
ko k reki se sklanjam.

Nekoč pa meglice,
počasi zbledijo.
Kot koščki potice -
kar nekam spuhtijo.

Katarina Ambrož