Samota. Puščava. Leden gozd.
V daljavi šum — neznano kje.
Strah. Trepet.
Zver iz vogala preži.
Mi bo uspelo? Bo bolelo?

Grem naprej.

Zver rjovi, vleče me v temo.
Se približuje, vsak korak postaja težji.
A se ne pustim, ne padem —
zver izgine.

Grem naprej.

Preplet misli, zazrem se v daljavo.
Oči, rdeče kot žarki,
bodejo v moje srce.
Teža postane neznosna.
Strah se nadgrajuje,
se ne ustavlja.
Raste in raste,
me napade,
premaga.

Uspeh visi v mojih rokah.
Iztisnem še zadnjo moč,
ki jo imam.

Ne, ne boš!
Zmorem. Verjamem.
Premagam.

Oči izginejo.
Tema zbledi.
Jaz sem tu.

Grem naprej.

Lana