
kot tihi ogenj
ki ob svoji vodi čaka
da kamen spregovori
kako dragocen je
spomin, ki bo jutri žad
ali rubin
čepim ob tebi
ki veš
da se kvišku ne gre
brez opore
tiste, ki se ne zvija
pod težo
neizrekljivega
nimaš rok
celo telesa ne
pa vendar si
močnejša od mene
ki nosim vse tvoje grobove
v porazne zmage
mojega sveta
iz betona in rose
tik pod vekom iskre
ki še išče izvir
svoje presahle vode
ganljiva, lepa
"ki nosim vse tvoje grobove
v porazne zmageČestitke za prepev presahnjene tišine!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!