Tavala sem po svetu,
kot tava arheolog po ruševinah.
Iskala sem bistvo,
iskala - a ga nisem našla.

Razdrobila sem vse kamne,
rušila gradove,
sušila sem reke,
preplavala oceane.

S koso sem ribo ujela,
z vilicami rezala sem kruh.
S košaro vodo sem nosila,
z ognjem sem rane si hladila.

Brezglavo sem tekala po svetu,
brez rok sem otipavala predmete,
brez nosu sem vonjala parfume,
brez ušes sem poslušala prepire.

Mogoče danes brez pisala pišem,
zdi se, da brez možganov mislim.
Mogoče tole res ni narobe pesem,
morda le ti narobe bereš!

Jerneja