
Na Mohorjevo me je
(nekega vročega torka)
na ta beli, širni svet
prinesla štorklja.
Ob zibelki tri vile
so, rojenice zale,
s pahljačo me hladile,
mi srečo prerokovale.
In dale trdno zdravje,
talentov celo krošnjo,
ah, kaj niso mi pod zglavje
še dale polno mošnjo!
Na Mohorjevo me je,
ko dozori šmohórka,
na ta beli, čudni svet
prinesla štorklja.
Super pesem!
Zven ima kot pristna domača beseda.
Enkrat se bo pa tudi mošnjica še napolnila.
Štorklje, čudovite ptice; rojenice, malce škrte. Prelet skozi pesem pa zelo prijeten!
Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!