V molku vstajenja
ne praznuj me,
če sem ti le navada –
križ brez glasu,
grob brez smisla,
luč, ki ne greje.
ne praznuj me,
če te moj padec ne gane,
če vstajenje dojemaš
kot floskulo
za plakate.
nisem prišel,
da bi te kupil
z grozo in krvjo;
prišel sem,
da ti povem:
ljubljen si –
tudi,
če greš proč.
pekla ne delam jaz.
ljudje ga zidajo
iz molka,
iz strahu pred milostjo.
če me ne razumeš –
hodi.
če dvomiš – hodi.
če ne čutiš – hodi.
jaz grem pred teboj.
Odlična! Poklon!
Si ali nisi - Vmesne ni.
Globoko vržeš mrežo s tole pesmijo.
Pesem kot molitev ... čestitke,
lp, Ana
Zame ta pesem ni le molitev, je oda Ljubezni v najbolj čisti obliki srčnega dojemanja, je najgloblja duša Smisla in Luč, ki presega tudi svojo lastno svetlobo! Globoki poklon, dragi Timotej, tako bleščeč je tvoj ustvarjalni tok, ki steče naravnost v srce.
Lp, breza
Hvala Breza. Pesem/molitev se je porodila iz želje razumeti žrtev popolne in nesebične ljubezni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 18. 04. 2025 ob 19:50
- Prebrano 440 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 253.11