
Ogledalo
Ne vem natanko –
kdaj sem postala melanholična,
siva in skoraj bež peščena.
Danes se ogledujem v ogledalu.
In vidim tebe,
kako me gledaš –
s svojim toplim, zamišljenim obrazom.
Pripoveduješ mi zgodbe,
ki jih sama nikoli ne bom videla.
Tudi doživela jih ne bom –
to zagotovo vem.
Ali res?
Morda jih bom kdaj videla –
v sanjah.
Odsev nas, Odsev prednikov. Toplina izkušenih in modrost starešin.
Dotik.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vanja Čibej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!