Tekočina obarva kozarec
v kot zahajajoče sonce
v morje rdečo barvo.
Zaslišim tudi tisti TSSS,
ko se sonce dotakne morske gladine.

V roke vzamem kozarec,
zaprem oči in okušam.
Počasi in poglobljeno,
z vsemi čuti in vsem svojim bitjem.

Požirek za požirkom,
brez obžalovanja,
toplota preplavlja moje telo.

Opojna rdečina mi je všeč.
Okus ima po
pomladnih skakanjih po lužah,
dolgih poletnih sprehodih,
lovljenju med trtami v jeseni,
dolgih zimskih večerih.

In nenazadnje ima malo okusa
tudi po pravkar utrganem poljubu.
Zato mi natoči še te pijače,
naj okušam njeno aromo
in poljuba tvojega sladkobo,
naj kombinacija ta zavlada
in srce nad razumom prevlada.

Naj se nama v glavah zvrti-
če bo pa jutri glavobol,
bova pa vzela Panadol.

Kala