Življenje 2
Življenje je tako, da bog se ga usmili
začne se v zibki, konča se v gomili.
Nemalo v življenju šlo mi po zlu je,
lahko bi bilo bolje, lahko bi bilo huje.
Mi marsikaj dalo je, marsikaj vzelo,
me je veselilo in me je bolelo,
kako zelo trpko je, vedel jaz ne bi,
če ne bi zavdajal si strupa sam sebi.
Le pridi, predraga mi sestrica spanca,
ne najdeš spokornika me in skesanca,
ne upam na raj in ne plašim se pekla,
jaz vedno sem delal, kar vest mi je rekla.
Življenje je burka, obstoj je pomota
vse skupaj izgleda hudobna zarota,
na žalost na svetu ni trohe pravice
in žal ni boga, da mu pljunem v lice.
v Življenju 3
nekaj več bo pravice,
ko vest bo zavest,
da sebi ne pluje se v lice.
Hvala, Rajko, za prijazno besedo.
Ta pesmica je preprosto nadaljevanje moje zadnje- ki je bila prevod.
Lepo
Pesem, ki na prvi pogled valovi, v resnici pa razburka - realna pogosta podoba življenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Markič Factotum
- 17. 04. 2025 ob 22:51
- Prebrano 653 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53