Smeh se vrača mi na lica

ko v tvoje se oko zazrem

takrat spoznam da je resnica

pesem nežna in njen zven

Opaja srca najina

želiva še si melodije

da tudi midva pojeva

da sonce zlato nama sije

Da strune se napenjajo

in bi srce divje bilo

da ne bi čutil več gorje

ki se je nad nama zlilo

Zato za mene ni tolažbe

četudi vdano ljubiš me

in tvoj nasmeh mi ne pomaga

preveč me v duši nekaj žge

Bi morala se odločiti

poslušati vse pesmice

z radostjo v srcu te nositi

nikoli pozabiti te

Zato te prosim in rotim

da odženeš misli vse

ki miru mi več ne dajo

naj pot se nova spet začne

Milena